
Petra Dolenc
Pisateljica
A brez ran, ki jih v nas zareže življenje, ne bi imeli te čudovite, edinstvene sposobnosti postati celi. Zares celoviti. Sami s seboj. V sebi.
MNENJA BRALCEV
“
Rada berem, a le redko dobim v roke tako lepo napisano zgodbo o ljubezni. Ljubezni, ki tudi boli, ki tudi razočara … A je vedno vredna, da se jo sprejme v življenje.
Draga Petra, tale vikend sem si vzela čas, da sem prebrala tvojo knjigo. Petra, rojena si za pisanje! Tvoje pisanje je PREČUDOVITO, napisala si pravi BISER! Že dolgo nisem brala tako lepo spisane knjige. Res poklon! Povsem sem navdušena!
“
O MENI

Lepo pozdravljen, Bralec.
Razmišljam, kako se predstaviti čim bolj na kratko, a sem bila od nekdaj zaljubljena v več. V tisto, kar resnično daje obliko in se pod okriljem pristnosti dvigne nad površinskost sveta. Da, med pisanjem pogosto dregnem tudi vanjo. Toda daleč najraje se dotikam Ljubezni.
Življenje me je naučilo, da nič ni črno in belo – pravzaprav sem nekaj let nazaj spoznala, da lahko iz še tako turobnih barv ustvariš mavrico. Samo verjeti moraš vase.
Nad knjigami, branjem in pisanjem se navdušujem že od malega. Ob zgodbah čutim - čutenju pa se nikdar več ne želim odpovedati. Sicer pa me pisanje zdravi. Že od nekdaj lažje diham, ko misli prelijem na papir. Besede imajo neverjetno moč. Po eni strani lahko zlomijo duha, po drugi pa zanetijo upor. Lahko nas potrejo, ali pa rodijo upanje. In slednje je tisto, k čemur težim.
"Ko pišem, postanem oseba, kakršna mi je namenjeno biti."
Prepričana sem, da nikomur v preteklosti ni bilo postlano z rožicami. Tudi jaz sem se leta in leta borila s sencami, ki so me premagovale in mi jemale še tisto malo volje do življenja. V določeni točki nisem videla povratka. Počutila sem se nemočna. Kot da bi bila temu svetu tujec. Kot da ne bi pripadala. A sem se po dolgem, turbulentnem, a nujno potrebnem obdobju teme odločila življenje živeti drugače. Senc, ki so mi zaznamovale srce, ne bi zamenjala za nič na svetu. Danes namreč na mestih, ki so včasih krvavela, poganjajo čudovite cvetlice. In ne glede na bol, ki mi je bila dana z namenom, da se odkrijem, je ljubezen v mojih očeh sila, ki presega prostor in čas. Če torej verjamem v karkoli, verjamem v Ljubezen – in Vase.
Drznem si reči, da brez pisanja danes ne bi bila tu, kjer sem. Pisanje me zdravi in mi pomaga razumeti občutke, ki se tako intenzivno prelivajo po meni. Kajti ničesar ne počnem na pol. In ko čutim – čutim z vsem, kar imam. Zato mi pisana beseda toliko pomeni. Z njo te ne želim nagovoriti, ampak te navdihniti. Ti odpreti srce. Kajti ta svet potrebuje več zgodb, po katerih nismo več enaki. Zato jih bom še naprej pisala, jih delila in proslavljala občutke, ki nas delajo človeške.
Verjamem, da boš v mojih knjigah našel prostor zase; za razmislek, katarzo in navdih, ki se ti bo pomagal povezati s tistimi deli, ki kličejo po tebi. Povezanost samega s seboj nenazadnje postane temelj vsega, kar želimo (z)graditi.
Zato gradimo. Podajmo si roko. Predvsem pa ljubimo. Kajti ko se predamo Ljubezni, zdravimo sebe in svet.
Z ljubeznijo, Petra
DOGODKI

